Včeraj, 20 . 3. je bila 45. obletnica legendarne poroke Johna Lennona in Yoko Ono. Takrat mi je bilo trinajst let, a se dogodka dobro spominjam, saj je odmeval med vsemi nami, ki smo navdušeno poslušali Beatle. Šele v zadnjem času ponovno odkrivam, kako je vse tisto dogajanje v pop kulturi poznih šestdesetih let vplivalo name in na moje bodoče umetniško ustvarjanje, pa tudi na mojo življenjsko pot ...
Za ta umetniški par zagotovo velja zaključna misel iz zapisa Vesne Milek v zadnji Sobotni prilogi Dela (15. 3. 2014):
Je ideja o »veliki ljubezni za vse življenje« samo preživela fantazma nekdanjega sveta? »Seveda je to fantazma,« mi je na to odgovoril belgijski psihoanalitik Paul Verhaeghe (Ljubezen v času osamljenosti). »Ampak to ne pomeni, da takšna ljubezen ne obstaja. Ker v svojem bistvu moški in ženske gradimo svoj svet ravno skozi fantazme. Nekaj je resnično prav zato, ker je fantazma. Čarovnija je v tem, da poiščeš nekoga, s katerim lahko te fantazme o svetu gradita skupaj.«
Za ta umetniški par zagotovo velja zaključna misel iz zapisa Vesne Milek v zadnji Sobotni prilogi Dela (15. 3. 2014):
Je ideja o »veliki ljubezni za vse življenje« samo preživela fantazma nekdanjega sveta? »Seveda je to fantazma,« mi je na to odgovoril belgijski psihoanalitik Paul Verhaeghe (Ljubezen v času osamljenosti). »Ampak to ne pomeni, da takšna ljubezen ne obstaja. Ker v svojem bistvu moški in ženske gradimo svoj svet ravno skozi fantazme. Nekaj je resnično prav zato, ker je fantazma. Čarovnija je v tem, da poiščeš nekoga, s katerim lahko te fantazme o svetu gradita skupaj.«
Dvojna fantazija*, diptih, akril na platnu, 2013. Postavitev na razstavi v Galeriji Lična
levo: Pas de deux / fantazija za Pio in Pina Mlakar
desno: Imagine Love / fantazija za Yoko Ono in Johna Lennona
*Double Fantasy (Dvojna fantazija) je album, ki ga je John Lennon izdal leta 1980 s svojo ženo Yoko Ono.
levo: Pas de deux / fantazija za Pio in Pina Mlakar
desno: Imagine Love / fantazija za Yoko Ono in Johna Lennona
*Double Fantasy (Dvojna fantazija) je album, ki ga je John Lennon izdal leta 1980 s svojo ženo Yoko Ono.
Tako kot za Yoko in Johna velja zgoraj zapisana misel za še en umetniški par, za plesni par Pie in Pina Mlakar. Vsakemu od teh dveh umetniških parov sem lani posvetil po eno platno, ki sem ju naslikal na likovni koloniji Novomeški likovni dnevi v Jakčevem domu. Prijatelj Janko Orač, slikarski kolega in umetniški vodja te kolonije, me je namreč nagovoril, naj eno sliko posvetim Mlakarjema - ker sta bila Novomeščana, pa tudi za to, ker sem Pina osebno poznal in ga imel čast in priložnost nekajkrat obiskati, v Novem mestu pa tudi v Ljubljani.
spodaj: postavitev diptiha na razstavi v avli SALUS (2014)
spodaj: postavitev diptiha na razstavi v avli SALUS (2014)
Na kolonijo sem vzel s sabo nekaj literature, med drugim tudi knjigo pisem Johna Lennona, ki sem jo le nekaj dni pred odhodom v Novo mesto dobil za rojstni dan od svojih najbližjih. Ob večerih sem po celodnevnem ustvarjanju prebiral to knjigo, ki mi je odstirala bolj osebno, intimno podobo Lennonove izjemne umetniške osebnosti ... Tako sem čez dan ob slikanju mislil na zgodbo Mlakarjev - z motivom dveh ptic na barvitem ozadju sem skušal pričarati njun polet v dvoje oz. njun "pas de deux", zvečer pa sem se ob branju Lennonovih Pisem potapljal v svet umetniškega para, ki je zaznamoval mojo generacijo. In ko sta bili platni končani, sem ugotovil, da sem pravzaprav naslikal diptih kot dvojno fantazijo za dva oz. dvojno "Dvojno fantazijo / Double fantasy", kakor je naslov zadnjega albuma, ki sta ga skupaj ustvarila John in Yoko (lani je od izida albuma preteklo natanko 33 let). Pokazale so se mi tudi vzporednice med obema umetniškima paroma: Pia je bila Nemka in Pino Slovenec, Yoko Japonka in John Anglež - vsak od partnerjev je pripadal narodoma/državama, ki sta bili v drugi svetovni vojni na nasprotnih, sovražnih bregovih ...
Nenazadnje sem platni posvetil tudi nama s Tejo, saj umetnik vedno ustvarja predvsem iz svoje izkušnje - zgodbe drugih ljudi ga le spodbujajo, prebujajo, navdihujejo - spominjajo na njegovo lastno duhovno-emotivno biografijo in fantazijo - ali "fantazmo", kot je napisala Vesna Milek v zgoraj omenjenem zapisu.
PS
zadnje poteze na platnih sem vlekel prav na dan 33. obletnice najine poroke, s katero sva potrdila začetek najine "dvojne fantazije".
Z ženo Tejo pred diptihom Dvojna fantazija
fotografiral Branko Babič na odprtju razstave v Novem mestu, v soboto 15. junija 2013
fotografiral Branko Babič na odprtju razstave v Novem mestu, v soboto 15. junija 2013
Monika Ivančič Fajfar je ob moji razstavi VISOKA PESEM v Trnovem leta 2012 lepo zapisala, kako je prav likovna forma diptiha, ki jo pogosto uporabljam, "primerljiva s pesniško obliko dialoga", po kateri je zasnovana tudi Svetopisemska Visoka pesem. "Matej Metlikovič vidi Visoko pesem kot prapodobo treh dimenzij človekovega bivanja – umetnosti, ljubezni in duhovnosti. V tem svetopisemskem ciklusu ljubezenskih pesmi se namreč religiozno doživetje, erotična ljubezen in umetnost poezije tesno prepletajo. Pesmi so večinoma napisane v obliki dialogov med ženinom in nevesto in so prispodoba ljubezenskega odnosa, povezanosti in vzajemnosti med moškim in žensko, Bogom in človekom, ..."
spodaj:
zaključek prvega od več prisrčnih pisem, ki mi jih je napisal Pino Mlakar: v njem me je povabil, naj se kaj oglasim na njuni baletni domačiji v Novem mestu in mi na koncu še pomenljivo pokomentiral moja dela. Deset let kasneje sem razstavljal v neposredni bližini te domačije, v Galeriji Krka. Ob odprtju razstave sem v pogovoru s kustosinjo Tatjano Pregl Kobe izrecno poudaril, da sem želel s svojo razstavo narediti poseben poklon Pinu Mlakarju, ki me je kot človek in umetnik, entuziast za vse lepo in dobro, scela očaral.
zaključek prvega od več prisrčnih pisem, ki mi jih je napisal Pino Mlakar: v njem me je povabil, naj se kaj oglasim na njuni baletni domačiji v Novem mestu in mi na koncu še pomenljivo pokomentiral moja dela. Deset let kasneje sem razstavljal v neposredni bližini te domačije, v Galeriji Krka. Ob odprtju razstave sem v pogovoru s kustosinjo Tatjano Pregl Kobe izrecno poudaril, da sem želel s svojo razstavo narediti poseben poklon Pinu Mlakarju, ki me je kot človek in umetnik, entuziast za vse lepo in dobro, scela očaral.