Pogled na mojo slikarsko sušilnico: barve sem nanesel včeraj zvečer, danes dopoldan pa narisal linije. Oboje mi je v veliko veselje in izziv. Kaj bo nastalo iz vsega skupaj? Kako nanesti barve, in katere? S čopičem, prsti, lopatico, koščkom lepenke - ali pa jih samo naškropiti po površini?
Ko se barve posušijo, z ustvarjanjem nadaljujem tako, da barvnim podlagam iščem ustrazajoče dopolnilo v linearnih potezah s čopičem in tušem. Izhajam iz giba, plesa čopiča, ki vleče linije preko podlage iz barvnih madežev in polj in tako dodatno razgibava in strukturira slikovno ploskev, hkrati pa emotivno barvitemu ozadju dodaja ustrezajoče simbolno poetične prizore...

Ko sem razpostavljal svoje zariske, je na playerju odzvanjal glas Yoko Ono; naslednji verzi so še posebej pritegnili mojo pozornost:

"... In the morning
When the Planet is asleep
Listen to the birds

早朝に、まだ惑星が眠っている頃
鳥の声を聞くために

Your heart is responding
To the birds

自分の心が、その声に応えている

That’s what we live for
That’s what we live for

そのために生きている
私たちは、そういうことのために生きている

To listen the sound of the Planet

惑星の音を聞くために

https://soundcloud.com/yokoono/feel-the-sand

Umetniško ustvarjanje doživljam kot pisanje dnevnika - dnevnika sanj, spomina, hrepenenj, iskanj in razmišljanj. Moja dela so avtobiografska - ob njih se spominjam okoliščin, oseb in dogajanj, ki so spremljala njihov nastanek - hkrati pa segajo tudi v nadosebne, duhovne, simbolne in arhetipske sfere. Navdih za ustvarjanje je življenje, ki ga živim, in ljudje, ki so mi blizu, ki jih imam rad – družina, prijatelji in vsi tisti, s katerimi imam možnost ustvarjati skupaj ... Umetniško ustvarjanje je nenehna komunikacija, s sabo, z drugim/drugimi in sploh z vsem, kar me ustvarjalno vznemirja in nagovarja. Rad komuniciram tudi z mnogimi umetniki, preko doživljanja in refleksije njihove umetnosti, naj gre za slikarje, kiparje, arhitekte ali glasbenike, plesalce/plesalke in pesnike ... Iz vseh teh dialogov nastajajo likovna dela kot nekakšni odmevi in odzveni, odgovori, vprašanja in nagovori …

Eno takšnih del je tudi kompozicija dvainosemdesetih miniaturnih del iz cikla Zariski sanj (akril in tuš na valoviti lepenki) na steni galerije Lična hiša, ki sem jo naslovil kot Zid želja sanj spomina / Wish Dream Memory Wall. V tej postavitvi čutim aluzijo na jeruzalemski Zid objokovanja kot tudi reminiscence na glasbeno vizualni spektakel Zid / The Wall skupine Pink Floyd, ki ga je Roger Waters na svetovni turneji v zadnjih treh letih, trideset let po prvi turneji, ponovno postavil na več ko dvestotih svetovnih prizoriščih (predstavo sem doživel v živo aprila 2011 v Zagrebu). Nenazadnje sem našel navdih za svoj zid želja tudi v umetniškem projektu Yoko Ono z naslovom Wish Tree. 

Naslov za aktualno razstavo MALI VELIKI ČUDEŽI v galeriji Lična hiša (16. november 2013 - 4. januar 2014) je zorel dalj časa. Ker sem se v zadnjem letu in pol v večji meri posvečal prav malim in miniaturnim formatom, ki sem jih želel predstaviti tudi v Lični hiši, se mi je najprej porodila zamisel, da bi razstavo naslovil kot Mali čudeži. Tudi zato, ker se je naša družina v zadnjih dveh letih povečala za tri vnučke, naše male čudeže z lepimi imeni Mila, Alma in Borja. Morda sem tudi zaradi te izkušnje začel ustvarjati manjše formate? Vsekakor sem se želel tudi sprostiti po mnogih letih ustvarjanja na področju monumentalnejših projektov, povezanih s sakralno arhitekturo, predvsem barvnih oken.
Letos spomladi, ob branju knjige pisem Johna Lennona, me je še posebej nagovorilo nekaj stavkov iz Ljubezenskega pisma, ki sta ga John in Yoko Ono napisala in objavila leta 1979, kjer pišeta prav o čudežih, velikih in malih. Ko sem pripravljal tekst za zloženko, sem jih uporabil kot moto k razstavi. Njun skupni album Double Fantasy izpred 33 let (1980) pa me je spomnil tudi na začetek najine "dvojne fantazije", ki sva jo s Tejo uradno začela istega leta,  in najinih zdaj že velikih čudežev Ajde in Eve …
Poseben poklon dvojnim fantazijam na odprtju razstave je bil tudi glasbeni nastop mladih glasbenikov Silvne Nuhijeve (vokal, ukulele) in Jakoba Grčmana (električna kitara).

več o razstavi / more

A photo from the exhibition MALI VELIKI ČUDEŽI / LITTLE BIG MIRACLES in Lična Hiša: My installation of 2 X 33 Angels from the series Dream Recordings.

33 Angels for the 33rd anniversary of our marriage in 1980 - and 33 Angels for John and Yoko's Double Fantasy, released 33 years ago (also the year of John's tragic death).

One of inspirations for this mobile installation was Yoko Ono's artwork Wish Tree http://imaginepeacetower.com/yoko-onos-wish-trees, coming from Japanese tradition to hang prayers and wishes written on pieces of paper on trees close to their temples. Sometimes I say to my Recordings also "Wish Whispers", because they are small and not loud and surely they were created out of my inner wishing.

V soboto 16. novembra smo uspešno odprli razstavo v galeriji Lična hiša v Ajdovščini. Hvala vodjema hiše Poloni Kunaver Ličen in Davidu Ličnu za povabilo in vso pomoč pri pripravi tega dogodka - Poloni še posebej za lepo predstavitev mojega dela in mene kot avtorja! Hvala tudi mladima glasbenikoma Silvani Nuhijevi in Jakobu Grčmanu, ki sta pripravila čudovito glasbeno popestritev, povsem v duhu same razstave! Hvala tudi vsem, ki ste prišli na dogodek, nekateri tudi iz daljne, pogosto tako samozadostne metropole.

Končno so zdaj pred mano zloženka in vabila za slikarsko razstavo v Lični hiši.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave
v soboto, 16. novembra 2013, ob 19. uri
v galeriji Lična hiša,
Ajdovščina, Prešernova 7a

Razstava bo na ogled do 4. januarja 2014

Galerija je odprta od ponedeljka do petka: 10h - 13h in 16.00 - 19.00
sobota: 9.00 -12.00, nedelja zaprto

Hvala ti, Samo (Grčman), za vso pomoč in spodbudo pri oblikovanju vabil in zloženke!
Brez tvojega strokovnega sodelovanja stvar ne bi tako lepo uspela ...