Barvno steklo na nagrobniku mojih staršev
Glasswork on the grave stone for my parents
Temu barvnemu steklu je bilo najprej namenjeno, da postane središčni likovni in pomenski akcent (vrata tabernaklja) v kapeli Doma dr. Janka Benedika v Radovljici. Med procesom taljenja in spajanja sestavljanke iz kosov barvnih stekel v peči na visokih temperaturah pa se je zaradi napake pri programiranju časa segrevanja in ohlajanja steklo v peči razpočilo na več kosov - ti so se nato sicer spojili nazaj v celoto, a razpoke so ostale, površina diska pa je zaradi njih postala precej reliefna. Zaradi tega sva se z mojstrom Stojanom Višnarjem odločila, da takšnega stekla ne bova uporabila v kapeli. Ker se je ta "nesreča" v peči dogodila prav tisti konec tedna, ko je nenadoma umrl moj oče, sva z bratom Petrom, potem, ko je pol leta kasneje umrla tudi najina mama, prišla na zamisel, da bi to barvno steklo uporabila kot simbolno umetniško znamenje na grobu najinih staršev. Kljub "brazgotinam" v steklu sem potem disk porisal s prej načrtovanimi simbolnimi motivi ptice, srca in božjega očesa - simboli Sv. Trojice, ljubezni in življenja.
Osrednji motiv ptice, ki razprostira peruti preko zlatorumenega »sončnega diska« in ritmična valovanja manjših barvnih likov - oboje je nastalo kot moj odziv na navdih glasbenih videnj Oliviera Messiaena, pa tudi kot spomin na reliefni kip ptice s skladateljevega nagrobnika. Velik del Messiaenovega opusa je namreč posvečen temi ptičjega petja kot simbolni manifestaciji skrivnostne govorice Duha, ki ga vidi kot "ptico večnosti" ("L 'unique oiseau de I'Eternite").
Ob ptici na zlatorumenem ozadju občutim tudi reminiscenco na verze iz skladbe "Cirrus Minor« skupine Pink Floyd:
Yellow bird, you are not lonely
In singing and in flying on,...
Ob pogledu na razpoke v steklu pa se spomnim tudi verzov Leonarda Cohena iz pesmi "Anthem":
There is a crack in everything
That's how the light gets in.