
Razstava Mateja Metlikoviča odpira vprašanje odnosov med posvetno/človeško in duhovno/krščansko ljubeznijo. Ljubezen, če jo pišemo z veliko začetnico, ima lahko različne obraze. Metaforično jo moremo primerjati z mavrico barv, ki vse izhajajo iz ene svetlobe ...
Pri zasnovi svojih del se avtor sklicuje na raznolike vire: išče vsebinske povezave v Svetem pismu, poeziji in prozi, se navdihuje pri glasbi in besedilih skupine Pink Floyd, Leonarda Cohena ter glasbi Oliviera Messiaena, pozorno premišlja pomenljive dogodke iz svojega življenja in se navezuje na dediščino slovenske in evropske likovne umetnosti. Hkrati Mateju Metlikoviču vseskozi
uspeva razvijati edinstven in prepoznaven likovni izraz, ki v ubranem prepletu potez in barv izkazuje njegovo intelektualno, duhovno in čustveno globino.
Monika Ivančič Fajfar (iz spremnega besedila k razstavi)

metlikovic_bovec-2012.pdf |