SINERGIJE, Galerija Šivčeva hiša, 2004
Matej Metlikovič & Stojan Višnar
razstava objektov iz barvnega stekla, slik, risb in predlog za barvna stekla
odprtje razstave: 22. junij 2004
kustos razstave in avtorica spremnega besedila: Barbara Boltar
odprtje razstave: 22. junij 2004
kustos razstave in avtorica spremnega besedila: Barbara Boltar
SINERGIJE
Oblikovalec stekla Stojan Višnar in akademski slikar Matej Metlikovič sicer ustvarjata na dveh povsem različnih likovnih področjih, vendar pa sta skupaj v desetih letih bolj ali manj kontinuiranega sodelovanja uspešno izvedla številne projekte. Ni naključje, da se je Matej Metlikovič odločil spoznati steklo, saj je kot ustvarjalen in radoveden slikar moral, in želel, razširiti svoje delovanja tudi v druge medije. Srečanje s Stojanom Višnarjem, ki se je obrti učil na Nizozemskem in jo v tridesetih letih predanega dela izpopolnil in individualiziral, je pomenilo začetek soustvarjanja v duhu skupne umetniške vizije.
Oblikovanja in izdelovanja barvnega stekla se lotevata na svojstven način. Po pričakovanjih slikar prevzame likovno zasnovo, steklar pa tehnološko izvedbo, a tu v kreativnem procesu ves čas sodelujeta oba. V predlogah za barvna stekla slikar dosledno uveljavlja svoj likovni izraz, vendar pa končni izgled umetniškega predmeta do neke mere lahko določa le steklar, ki do potankosti pozna lastnosti izbranega materiala in najprimernejši način za njegovo preoblikovanje; v procesu nastajanja barvnih stekel namreč mojster kljub poglobljenemu znanju in bogatim izkušnjam ne more izključiti vsakršnih nepredvidljivosti. Taka naključja pa lahko pripeljejo do presežkov v likovni podobi izdelka. Tudi sami postopki zaradi tega niso zgolj mehanski oziroma ponavljajoči se, ampak je vedno prisotna tudi pot iskanja in raziskovanja novih možnosti.
Njuna ustvarjalnost se v največji meri izkazuje v monumentalnih barvnih steklih, ki jih snujeta za sakralne prostore tako doma kot v tujini. Z njimi sta doslej bodisi nadomestila uničene ali poškodovane vitraje v starih cerkvah ali pa opremila povsem nove stavbe. Barvna stekla so v cerkveni arhitekturi tradicionalni dekorativni element in v določenih umetnostno-zgodovinskih obdobjih, na primer v gotiki nepogrešljiv in nadvse dragocen okras stavbe. Kot naraven in prvobiten material je steklo tudi danes pogosto uporabljen element stavbarstva. Izvirnost in drznost novih arhitektur je lahko zelo vidno določena prav z dimenzijo, kompozicijo in z načinom vpetosti steklenih površin v soobstoječe arhitekturne elemente.
Stojan Višnar in Matej Metlikovič na barvno steklo kot na del cerkvene opreme ne gledata povsem tradicionalistično, temveč ga predstavljata na nov in izviren način. Vitraj, kot navadno poimenujemo vsako barvno okno, v ožjem pomenu pa je to v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, ki so povezani s svinčenimi trakovi, je pri njiju enovit masiven kos stekla, pridobljen s tehniko fuzije (fusion). Tu gre, preprosto povedano, za niz postopkov in celo njihovo ponavljanje: za taljenje in spajanje več plasti osnovnega materiala pri določenih visokih temperaturah, poslikavo s posebnimi barvili ali kovinskimi oksidi ter za najrazličnejše posege, ki jih pozna in lahko izvede le mojster. Tako z dolgotrajnim, največkrat zamudnim in vendar sofisticiranim postopkom nastane svojevrstna slika na steklu ali bolje slika v steklu. Ne samo barve in linije na površini, temveč tudi vsi efekti v globini plošče tvorijo celostno kompozicijo, ki do pravega izraza pride šele ob stiku s svetlobo. Lom svetlobe skozi steklo povzroča enkratne barvne učinke, ki polnijo notranjost prostora z duhovnim ozračjem in kozmično energijo. Ker so prav barve, ob svetlobi, pomembne za celostno dojemanje sakralnega prostora, so uporabljene premišljeno in izbrano. Barvno polje je napolnjeno z linijami in oblikami, ki so na videz lahkotne in velikopotezne ter očiščene vseh odvečnosti, a tvorijo jasno, na bistvo poenostavljeno, vendar prepričljivo celoto. Ideje in pojmi so upodobljeni kot simboli in znaki. Slikarjevo dojemanje krščanske ikonografije je osebno, s čustvi prepleteno, uporablja asociacije, metafore in interpretacije. Njune stvaritve dajo čutiti, da bodo obstojne in trajne, nenazadnje so del sakralnega prostora, katerega temeljno razumevanje vključuje tudi pojem večnosti.
Delovanje obeh umetnikov usmerjajo tako naročila kot želja po uresničevanju skupnih idej; slednje se je zgodilo tudi v ciklusu steklenih poslikanih posod z motivi ptic, angelov, obrazov. Subtilna prosojnost osnove in prefinjena risba jih povzdigujeta v estetsko dovršene umetniške predmete. Nastajale so s podobnim postopkom kot stekla velikih formatov, a tu prihaja v ospredje lahkotnost in igrivost tako v samem videzu kot v izvedbi.
Avtorja se na razstavi v Galeriji Šivčeva hiša v Radovijici predstavljata tudi s samostojnimi deli. Matej Metlikovič z akrilnimi slikami na platnu in papirju, risbami, skicami in ilustracijami. Zaokrožen opus v formalnem in vsebinskem smislu lepo dopolnjuje njegovo delo v steklu. Stojan Višnar razstavlja steklene skulpture, kakršne zmore uresničiti le, ko dela samostojno. Takrat domala brez omejitev izkoristi vse posebnosti stekla ter vse prednosti njegovega oblikovanja. Z jasno umetniško vizijo ustvarjene skulpture nam govorijo z jezikom materiala - nenavadnega, zahtevnega in 'samovoljnega', ki kreativnemu ustvarjalcu ostaja večni izziv.
Sinergija pomeni "skupaj delovati", pri čemer gre za "medsebojno dopolnjevanje dveh ali več dejavnikov, katerih skupni učinek je večji kot seštevek posameznih učinkov" (Slovar tujk, Cankarjeva založba, 2002).
Barbara Boltar