vitraji: Matej Metlikovič - arhitekt: Matija Marinko - foto: Miran Morano
Kapela Božje ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica, 2006 - 2008
Chapel of God's Love, Dr. Janko Benedik Old People's Home, Radovljica
_
Slikarska dela v kapeli:
Pri projektu so sodelovali še:
Pri snovanju kapele v Domu dr. Janka Benedika smo pri procesu celovitega oblikovanja kapele sodelovali vsi soustvarjalci. Pri procesu nastajanja kapele sta sodelovala in ga podpirala tudi oba naročnika, takratni radovljiški župnik Jožef Drolc in direktorica Doma mag. Sonja Resman.
Kapelo smo zasnovali kot dialog med slikarstvom in arhitekturo. Z minimalističnim oblikovanjem belega prostora ter oltarja z ambonom je arhitekt Matija Marinko ustvaril ambient, v katerem lahko pridejo vitraji do polnega izraza. Prostor s svojo simetričnostjo, osredinjeno v koncentričnih reliefnih krogih okrog tabernaklja iz barvnega stekla in zaporedjem treh vertikalnih vitrajev na obeh straneh kapele nakazuje naslon na klasično vzdolžno strukturo sakralnega prostora. Vitraji pa s svojsko barvitostjo, kompozicijsko razgibanostjo in ikonografsko sporočilnostjo vnašajo v sam prostor dodatno razsežnost, ki na način umetniške vizije ponuja obiskovalcem možnost duhovnega, to je čutno-estetskega, emocionalno in simbolno bogatega doživetja.
Vitraji so razvrščeni v prostoru na način dvojne trilogije, kot nekakšni svetlobni stekleni stebri. Na desni strani so prava barvna okna, skoznje prihaja v prostor kapele obarvana dnevna svetloba. Na njih so s figurami treh angelov (v pozah, ki spominjajo na kariatide) upodobljene tri meditacije o skrivnosti Svete Trojice, ki se navezujejo na znamenito svetopisemsko pripoved o Abrahamu, ki ga obiščejo trije možje/angeli ter na upodobitev prizora treh angelov na znameniti ikoni Sv. Trojice Andreja Rubljova. Liki angelov so naslikani s črtno risbo na stekleno osnovo izbrano oblikovanih in komponiranih barvnih polj, umeščenih na prosojna mlečnobela stekla. Prvi angel kaže na skrivnost Očeta preko lepote Stvarjenja in čarobnosti Božične noči, drugi odstira pogled v skrivnost Sina, saj ponazarja vidik božjega učlovečenja na ozadju dramatične skrivnosti Velikega petka in Velike noči, tretji pa sredi barvite ognjene vzvalovanosti vertikalnih barvnih polj ponazarja poveličanost življenja v moči Svetega Duha.
Na levi strani kapele je razvrščena druga trojica vitrajev, ki je zasnovana kot odmev prvih treh. Tu ne gre za prava okna, ampak so slike iz barvnega stekla nameščene v stenske niše. Če prva trilogija z angeli ponazarja duhovne poglede na skrivnost razodevanj Božje ljubezni, druga trilogija upodablja prizore evangelijskih dogodkov. Niz podob se začne s prizorom Božične noči s središčnim motivom Svete družine. Naslednja kompozicija prikazuje dva pasijonska prizora: Kristus nosi križ in njegovo trpljenje ter smrt na križu. Zadnja slika upodablja dogodek Vstajenja; kot izhodišče za kompozicijo je služila evangelijska pripoved o večerji v Emavsu, v kateri sta učenca prepoznala vstalega Kristusa po lomljenju kruha, hkrati pa slika ponazarja tudi Jezusove besede ob Vnebohodu: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,19).
Na steni za oltarjem, pravzaprav v samem središču kapele, se nahaja tabernakelj, skoraj v celoti narejen iz barvnega stekla. Okrogla slika iz barvnega stekla, ki služi kot vrata tabernaklja, ponazarja osrednji zakrament Evharistije kot kruha življenja, v katerem se razodeva skrivnost življenja Svete Trojice. Barvni liki ponazarjajo razlomljeni kruh, vrelec žive vode in Kristusove rane, vse to pa dopolnjuje črtna risba s simbolnimi motivi ptice-Duha, Božjega očesa in srca kot osrednjega simbola vsepovezujočega ljubezenskega utripa.
Nenazadnje pa je tu še mali okrogli vitraj na vhodnih vratih kapele. Gre za motiv Marije z Detetom, zarisan kot linearna kompozicija na posebej obdelanem prosojnem steklu, skozi katerega, pri pogledu s hodnika, motno prosevajo barve velikih vitrajev iz kapele in tako vabijo obiskovalca, naj vstopi. Univerzalna podoba materinske ljubezni, kot temeljni simbol Božje in hkrati človeške ljubezni, se na tem mestu kaže kot uvertura v celovit, likovno in duhovno zasnovan prostor molitve in meditacije…
Slikarska dela v kapeli:
- vrata tabernaklja, barvno steklo (fused glass) s črtno poslikavo, krožni format, premer 69 cm.
- šest slik iz barvnega stekla (fused glass) s črtno poslikavo, vsaka 176 x 56 cm.
- malo steklo (fused glass) s črtno poslikavo, vhodna vrata, krožni format, premer 26 cm.
Pri projektu so sodelovali še:
- arhitekt Matija Marinko je načrtoval prostor kapele z oltarjem, ambonom in tabernakljem.
- mojster vitraja in oblikovalec stekla Stojan Višnar je realiziral vitraje v tehniki taljenega barvnega stekla (fused glass – stapljanje raznobarvnih kosov stekla v enovite celote).
- pasar Bojan Tomšič je izdelal ohišje tabernaklja iz medenine.
Pri snovanju kapele v Domu dr. Janka Benedika smo pri procesu celovitega oblikovanja kapele sodelovali vsi soustvarjalci. Pri procesu nastajanja kapele sta sodelovala in ga podpirala tudi oba naročnika, takratni radovljiški župnik Jožef Drolc in direktorica Doma mag. Sonja Resman.
Kapelo smo zasnovali kot dialog med slikarstvom in arhitekturo. Z minimalističnim oblikovanjem belega prostora ter oltarja z ambonom je arhitekt Matija Marinko ustvaril ambient, v katerem lahko pridejo vitraji do polnega izraza. Prostor s svojo simetričnostjo, osredinjeno v koncentričnih reliefnih krogih okrog tabernaklja iz barvnega stekla in zaporedjem treh vertikalnih vitrajev na obeh straneh kapele nakazuje naslon na klasično vzdolžno strukturo sakralnega prostora. Vitraji pa s svojsko barvitostjo, kompozicijsko razgibanostjo in ikonografsko sporočilnostjo vnašajo v sam prostor dodatno razsežnost, ki na način umetniške vizije ponuja obiskovalcem možnost duhovnega, to je čutno-estetskega, emocionalno in simbolno bogatega doživetja.
Vitraji so razvrščeni v prostoru na način dvojne trilogije, kot nekakšni svetlobni stekleni stebri. Na desni strani so prava barvna okna, skoznje prihaja v prostor kapele obarvana dnevna svetloba. Na njih so s figurami treh angelov (v pozah, ki spominjajo na kariatide) upodobljene tri meditacije o skrivnosti Svete Trojice, ki se navezujejo na znamenito svetopisemsko pripoved o Abrahamu, ki ga obiščejo trije možje/angeli ter na upodobitev prizora treh angelov na znameniti ikoni Sv. Trojice Andreja Rubljova. Liki angelov so naslikani s črtno risbo na stekleno osnovo izbrano oblikovanih in komponiranih barvnih polj, umeščenih na prosojna mlečnobela stekla. Prvi angel kaže na skrivnost Očeta preko lepote Stvarjenja in čarobnosti Božične noči, drugi odstira pogled v skrivnost Sina, saj ponazarja vidik božjega učlovečenja na ozadju dramatične skrivnosti Velikega petka in Velike noči, tretji pa sredi barvite ognjene vzvalovanosti vertikalnih barvnih polj ponazarja poveličanost življenja v moči Svetega Duha.
Na levi strani kapele je razvrščena druga trojica vitrajev, ki je zasnovana kot odmev prvih treh. Tu ne gre za prava okna, ampak so slike iz barvnega stekla nameščene v stenske niše. Če prva trilogija z angeli ponazarja duhovne poglede na skrivnost razodevanj Božje ljubezni, druga trilogija upodablja prizore evangelijskih dogodkov. Niz podob se začne s prizorom Božične noči s središčnim motivom Svete družine. Naslednja kompozicija prikazuje dva pasijonska prizora: Kristus nosi križ in njegovo trpljenje ter smrt na križu. Zadnja slika upodablja dogodek Vstajenja; kot izhodišče za kompozicijo je služila evangelijska pripoved o večerji v Emavsu, v kateri sta učenca prepoznala vstalega Kristusa po lomljenju kruha, hkrati pa slika ponazarja tudi Jezusove besede ob Vnebohodu: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,19).
Na steni za oltarjem, pravzaprav v samem središču kapele, se nahaja tabernakelj, skoraj v celoti narejen iz barvnega stekla. Okrogla slika iz barvnega stekla, ki služi kot vrata tabernaklja, ponazarja osrednji zakrament Evharistije kot kruha življenja, v katerem se razodeva skrivnost življenja Svete Trojice. Barvni liki ponazarjajo razlomljeni kruh, vrelec žive vode in Kristusove rane, vse to pa dopolnjuje črtna risba s simbolnimi motivi ptice-Duha, Božjega očesa in srca kot osrednjega simbola vsepovezujočega ljubezenskega utripa.
Nenazadnje pa je tu še mali okrogli vitraj na vhodnih vratih kapele. Gre za motiv Marije z Detetom, zarisan kot linearna kompozicija na posebej obdelanem prosojnem steklu, skozi katerega, pri pogledu s hodnika, motno prosevajo barve velikih vitrajev iz kapele in tako vabijo obiskovalca, naj vstopi. Univerzalna podoba materinske ljubezni, kot temeljni simbol Božje in hkrati človeške ljubezni, se na tem mestu kaže kot uvertura v celovit, likovno in duhovno zasnovan prostor molitve in meditacije…
Matej Metlikovič
