DREVO ŽIVLJENJA - DREVO LJUBEZNI
TREE OF LIFE - TREE OF LOVE
foto Miran Morano
Kompozicija vitrajev v kapeli Zavoda A. M. Slomška, Maribor (2008 - 2011)
Stained glass windows composition in the Chapel of A. M. Slomšek Institution, Maribor
Osem velikih barvnih oken, vsako približno 260 x 72 cm in eno manjše, okroglo, s premerom 56 cm.
Taljeno steklo (fuzija / fused glass) s poslikavo, izvedba v steklu Stojan Višnar.
Eight stained glass windows, approximate size of each 260 x 72 cm, the central round window 56 cm in diameter.
Fused glass and painting, glasswork by Stojan Višnar.
Stained glass windows composition in the Chapel of A. M. Slomšek Institution, Maribor
Osem velikih barvnih oken, vsako približno 260 x 72 cm in eno manjše, okroglo, s premerom 56 cm.
Taljeno steklo (fuzija / fused glass) s poslikavo, izvedba v steklu Stojan Višnar.
Eight stained glass windows, approximate size of each 260 x 72 cm, the central round window 56 cm in diameter.
Fused glass and painting, glasswork by Stojan Višnar.
POLJUB / THE KISS, 2008-2010.
Barvno okno - vrata tabernaklja, taljeno steklo s poslikavo / Stained glass - Tabernacle door, Fused Glass and painting.
Glasswork by Stojan Višnar
Boga ni nikoli nihče videl.
Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.
Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas.
Tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.
(1Jn 4, 8-16)
Sleherna ljubezen je razodetje, sunek, ki pretrese temelje jaza in nas napelje k izrekanju besed,
ki niso zelo drugačne od tistih, ki jih uporablja mistik.
Octavio Paz, Branje in zrenje, 112
Ljubezen je katerekoli barve*; otipljiva glasba, sijoča med skritim in zaznavnim**.
* namig na skladbo Any colour you like z albuma The Dark Side of The Moon skupine Pink Floyd
** ”Tangible music shining between the hidden and the perceived”, Leonard Cohen, Book of Mercy, 24
_DREVO ŽIVLJENJA – DREVO LJUBEZNI
Kompozicija devetih vitrajev v kapeli Zavoda A. M. Slomška v Mariboru (2008 - 2011)
Zamisel o vitrajih, ki naj bi v apsidi nove kapele na sodoben način pričarali biblijsko vizijo drevesa življenja, tako pogosto upodobljeno na starokrščanskih in srednjeveških rimskih mozaikih ter mnogih srednjeveških vitrajih, je prišla s strani naročnika dr. Ivana Štuheca, direktorja Zavoda A. M. Slomška. Ker pa resnično življenje temelji na ljubezni, plameni ljubezni pa so Božji plameni, kot je zapisano v svetopisemski Visoki pesmi (Vp 8,6), je vizija drevesa življenja postala hkrati tudi vizija plamenečega drevesa ljubezni. Nenazadnje je skrivnost ljubezni tudi tema prve enciklike papeža Benedikta XVI (z naslovom Bog je ljubezen / Deus Caritas Est), objavljena v začetku leta 2006, zato sem se pri pripravi idejnega načrta poleg študija Visoke pesmi poglobil tudi v to besedilo. Tako so zdaj vitraji, ki z različnimi simboličnimi prizori ponazarjajo posamične vidike ljubezni, postali tudi aktualen umetniški odziv na pomenljivo teološko refleksijo z začetka njegovega pontifikata.
Kompozicija devetih vitrajev v kapeli Zavoda A. M. Slomška v Mariboru (2008 - 2011)
Zamisel o vitrajih, ki naj bi v apsidi nove kapele na sodoben način pričarali biblijsko vizijo drevesa življenja, tako pogosto upodobljeno na starokrščanskih in srednjeveških rimskih mozaikih ter mnogih srednjeveških vitrajih, je prišla s strani naročnika dr. Ivana Štuheca, direktorja Zavoda A. M. Slomška. Ker pa resnično življenje temelji na ljubezni, plameni ljubezni pa so Božji plameni, kot je zapisano v svetopisemski Visoki pesmi (Vp 8,6), je vizija drevesa življenja postala hkrati tudi vizija plamenečega drevesa ljubezni. Nenazadnje je skrivnost ljubezni tudi tema prve enciklike papeža Benedikta XVI (z naslovom Bog je ljubezen / Deus Caritas Est), objavljena v začetku leta 2006, zato sem se pri pripravi idejnega načrta poleg študija Visoke pesmi poglobil tudi v to besedilo. Tako so zdaj vitraji, ki z različnimi simboličnimi prizori ponazarjajo posamične vidike ljubezni, postali tudi aktualen umetniški odziv na pomenljivo teološko refleksijo z začetka njegovega pontifikata.
Likovna in vsebinska analiza
Vitraji v prostoru
Kompozicija devetih vitrajev je bila zasnovana kot nekakšen barvito razgiban protipol statičnemu temno sivemu granitnemu monolitu, središčno pozicioniranem v prednjem delu s polkrožno apsido zaključenega prezbiterija. Za njim se, tik pred steno, pne v vertikalo ploščat, proti vrhu polkrožno zašiljen marmorni obelisk, s čimer posnema obliko polkrožno usločenih stranic posameznih oken in hkrati sugerira lik ptičje glave s kljunom ter tako skupaj z obdajajočima vitrajema v obliki peruti simbolizira svetega Duha kot Messiaenovsko ptico večnosti (»l' unique oiseau de l'Éternité«). Ta vertikalno usmerjena središčna os, axis mundi, deblo drevesa življenja, na svoji sredi nosi okrogli vitraj - vrata tabernaklja. Vse likovno, kot tudi vsebinsko dogajanje na vitrajih, ima svoj izvor, začetek in konec prav v tem središču, v tej neveliki, a pomenljivi krožni kompoziciji. Na njej je namreč upodobljen motiv poljuba, inspiriran z verzi iz Visoke pesmi, kot osrednja simbolna vizija, ki ponazarja zavezujoč in nerazdružen stik med ljubljenim in ljubljeno, med Bogom in človekom/človeštvom.
Levo in desno od tega središča se kompozicija širi oziroma lomi na ritmično razvrščena niza vertikalno poudarjenih in na eni strani polkrožno usločenih vitrajev, ki spominjajo na liste velikega cveta ali veje drevesa življenja, ki se razpira levo in desno od oltarja in središča - obeliska in vrat tabernaklja. Spominjajo lahko tudi na ogromne liste oljke, v čemer bi lahko videli tudi namig na simbolno geslo iz Malahijeve prerokbe za papeža Benedikta XVI: Gloria olivae (Slava oljke). Vitraji so si po velikosti in obliki formatov sicer podobni, a si niti dva nista povsem enaka, pri čemer niha tudi njihova pozicija razdalj v odnosu do tal in stropa. To daje celotni kompoziciji, ki sicer sledi nekemu simetričnemu arhitektonskemu redu, hkrati tudi organski oz. naraven videz. Pravzaprav gre za simetrično kompozicijo treh triptihov: središčnega s tabernakljem v sredi obdajata eden na levi in drugi na desni strani.
Barvna vizija
Vsi vitraji skupaj učinkujejo kot svetlobna mavrično barvita pahljača, kot zublji z daritvenega oltarja, plameni gorečega grma iz pripovedi o Mojzesu ali pa kot veličasten pavov rep (pav je simbolična ptica večnosti, pogosta v slikarstvu zgodnjega krščanstva). Osnovna inspiracija za barvno kompozicijo celote je bila vizija mavrice, ki je biblijski simbol zaveze med nebom in zemljo, med Bogom in človekom/človeštvom. V videnju iz Apokalipse (Raz 4,3-6) se mavrica razprostira "vsenaokrog (božjega) prestola" in je "na oko podobna smaragdu". Da bi avtor razodetja pričaral intenzivnost tega doživetja, dodaja še, da "so od prestola prihajali bliski, glasovi in gromi". "Pred prestolom pa je bilo kakor stekleno morje, podobno kristalu" .
Vzvalovano stekleno morje in hkrati mavrično barviti kristal - slikovita predstava, obogatena še s svetlobo bliskanja in glasovi grmenja! Fascinantna vizija-dogodek, ki povsem ustreza doživetjem, kakršna morejo pričarati barvna okna. In če ob pogledu na vitraje poslušamo še zvoke glasbe - orgelske, vokalne ali kakšne drugačne, kot del liturgije ali kot koncertni dogodek - je doživetje še bogatejše in kompleksnejše ...
Vitraji v prostoru
Kompozicija devetih vitrajev je bila zasnovana kot nekakšen barvito razgiban protipol statičnemu temno sivemu granitnemu monolitu, središčno pozicioniranem v prednjem delu s polkrožno apsido zaključenega prezbiterija. Za njim se, tik pred steno, pne v vertikalo ploščat, proti vrhu polkrožno zašiljen marmorni obelisk, s čimer posnema obliko polkrožno usločenih stranic posameznih oken in hkrati sugerira lik ptičje glave s kljunom ter tako skupaj z obdajajočima vitrajema v obliki peruti simbolizira svetega Duha kot Messiaenovsko ptico večnosti (»l' unique oiseau de l'Éternité«). Ta vertikalno usmerjena središčna os, axis mundi, deblo drevesa življenja, na svoji sredi nosi okrogli vitraj - vrata tabernaklja. Vse likovno, kot tudi vsebinsko dogajanje na vitrajih, ima svoj izvor, začetek in konec prav v tem središču, v tej neveliki, a pomenljivi krožni kompoziciji. Na njej je namreč upodobljen motiv poljuba, inspiriran z verzi iz Visoke pesmi, kot osrednja simbolna vizija, ki ponazarja zavezujoč in nerazdružen stik med ljubljenim in ljubljeno, med Bogom in človekom/človeštvom.
Levo in desno od tega središča se kompozicija širi oziroma lomi na ritmično razvrščena niza vertikalno poudarjenih in na eni strani polkrožno usločenih vitrajev, ki spominjajo na liste velikega cveta ali veje drevesa življenja, ki se razpira levo in desno od oltarja in središča - obeliska in vrat tabernaklja. Spominjajo lahko tudi na ogromne liste oljke, v čemer bi lahko videli tudi namig na simbolno geslo iz Malahijeve prerokbe za papeža Benedikta XVI: Gloria olivae (Slava oljke). Vitraji so si po velikosti in obliki formatov sicer podobni, a si niti dva nista povsem enaka, pri čemer niha tudi njihova pozicija razdalj v odnosu do tal in stropa. To daje celotni kompoziciji, ki sicer sledi nekemu simetričnemu arhitektonskemu redu, hkrati tudi organski oz. naraven videz. Pravzaprav gre za simetrično kompozicijo treh triptihov: središčnega s tabernakljem v sredi obdajata eden na levi in drugi na desni strani.
Barvna vizija
Vsi vitraji skupaj učinkujejo kot svetlobna mavrično barvita pahljača, kot zublji z daritvenega oltarja, plameni gorečega grma iz pripovedi o Mojzesu ali pa kot veličasten pavov rep (pav je simbolična ptica večnosti, pogosta v slikarstvu zgodnjega krščanstva). Osnovna inspiracija za barvno kompozicijo celote je bila vizija mavrice, ki je biblijski simbol zaveze med nebom in zemljo, med Bogom in človekom/človeštvom. V videnju iz Apokalipse (Raz 4,3-6) se mavrica razprostira "vsenaokrog (božjega) prestola" in je "na oko podobna smaragdu". Da bi avtor razodetja pričaral intenzivnost tega doživetja, dodaja še, da "so od prestola prihajali bliski, glasovi in gromi". "Pred prestolom pa je bilo kakor stekleno morje, podobno kristalu" .
Vzvalovano stekleno morje in hkrati mavrično barviti kristal - slikovita predstava, obogatena še s svetlobo bliskanja in glasovi grmenja! Fascinantna vizija-dogodek, ki povsem ustreza doživetjem, kakršna morejo pričarati barvna okna. In če ob pogledu na vitraje poslušamo še zvoke glasbe - orgelske, vokalne ali kakšne drugačne, kot del liturgije ali kot koncertni dogodek - je doživetje še bogatejše in kompleksnejše ...
Vitraje je po mojih načrtih v tehniki taljenega barvnega stekla realiziral Stojan Višnar, mojster vitraja in oblikovalec stekla.
Album dokumentarnih fotografij prikazuje nekaj trenutkov sicer dolgotrajnega procesa poslikave barvnih stekel.
Album of documentary photographies from my studio show some moments in the process of painting linear forms and figures on the fused glass plates.
Vsakega od vitrajev - gre za plošče iz petih slojev barvnega stekla, zaradi velikosti v dveh delih - je bilo treba posebej staliti v peči. Nato je mojster vitraj za vitrajem dostavljal v moj atelje, kjer sem s čopičem in kovinskim oksidom (grizajem), premešanim v vodi, na steklene površine nanašal črne linije, s katerimi sem upodabljal simbolično figuralne like. Poslikana stekla so se nato ponovno žgala v peči, da se je na visoki temperaturi risba iz kovinskih oksidov stalila, se sprijela s stekleno površino ter tako postala trajna.
